Dan orodjarstva, ki je v okviru Mednarodnega industrijskega sejma v Celju izpostavil pomen in vlogi Industrije 4.0 in aditivne proizvodnje v zelenem prehodu, je skozi plodno medgeneracijsko razpravo izpostavil prihodnost zelenih tehnologij in večplastne izzive, s katerimi se pri njegovem vpeljevanju srečujemo vsi vpleteni: odločevalci na evropski in nacionalni ravni, podjetja, stanovska združenja, raziskovalne in izobraževalne organizacije ter mladi. Kot je po zaključku Dneva orodjarstva 2023 izpostavil direktor organizatorja – TECOS Razvojnega centra orodjarstva Slovenije – dr. Aleš Hančič: »Dejanski zeleni prehod se bo zgodil takrat, ko ga bomo kot družba, predvsem njen mlajši del, jasno zahtevali.«
Dan orodjarstva je najsodobnejše pristope v orodjarstvu povezal s primeri dobrih domačih in tujih praks, projektnega sodelovanja in financiranja. Enega od osrednjih poudarkov letošnjega Dneva orodjarstva je zagotovo predstavljala okrogla miza z naslovom Zeleni prehod, aditivne tehnologije in Industrija 4.0, ki se je s tujimi in domačimi govorci osredotočila na vprašanje, kako lahko spodbujamo uporabo tehnologij za zeleni prehod.
Kako spodbujati zeleni prehod in kakšna je vloga mladih?
Denisa Perrin, vodja enote Evropskega inovacijskega sveta in agencije EISMEA (SMEs Executive Agency) je izpostavila predvsem evropske spodbude podjetjem, ki so usmerjene v implementacijo zelenega prehoda skozi različne pristope. dr. Roland Willmann, profesor industrijskega managementa, Univerza uporabnih znanosti na Koroškem, Avstrija (Fachhochschule Kärnten), je k premisleku, kdo naj bo iniciator zelenega prehoda dodal inženirski pogled in izpostavil pomen pričakovanj kupcev – podjetij in posameznikov, ki si s svojimi pričakovanji narekujejo razvoj izdelkov.
V razpravi o vprašanju, ali je bolj smiselno uvajanje zelenega prehoda »od spodaj navzgor« (od ljudi do odločevalcev) ali pa naj bo zeleni prehod strateško določen »od zgoraj navzdol« (od države oz. EU do podjetij in posameznikov), sta sodelovala tudi Marko Hren, vodja sektorja za koordinacijo Pametne specializacije, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, in mag. Marija Čebular Zajec, sekretarka, Direktorat za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Sogovorniki so strinjali, da je prava pot do zelenega prehoda ustrezna in premišljena kombinacija korenčka in palice.
V razpravo so se aktivno vključili tudi dijaki in študentje. »Generacije, ki prihajajo, so okoljsko ozaveščene, zeleni pristopi so zanje vrednota, zato je tudi njihova aktivna vloga v zelenem prehodu ključnega pomena. Ko bodo mladi jasno in glasno zahtevali zelene tehnologije, se bo zeleni prehod tudi zares zgodil. Vedno znova se izkazuje, da na mladih svet stoji,« je prepričan direktor TECOS-a dr. Aleš Hančič.
Dobre prakse zelena prehoda – znanilci sprememb v slovenski industriji
Izpostavljeni primeri dobrih praks slovenskih podjetij in organizacij so navdušili predvsem predstavnike podjetij ter spodbudile številne pogovore, srečanja in iskanje priložnosti tako za sodelovanje kot uvajanje novih pristopov.
Dan orodjarstva 2023 je pritegnil več kot 200 obiskovalcev različnih starosti in profilov. Odlična sprejetost dogodka med mladimi TECOS navdihuje z optimizmom, da mladi so in bodo aktivni člen v verigi uvajanja zelenih tehnologij.
Ob tem se v TECOS-u zahvaljujemo vsem, ki ste aktivno soustvarjali Dan orodjarstva 2023 in ga s svojo pozornostjo umeščate na mesto najpomembnejšega orodjarskega dogodka pri nas.
Foto: Celjski sejem