V prispevku z naslovom Znanje, a tudi tehnologije pomagajo postati razvojni dobavitelj avtorica ugotavlja, da želijo podjetja na neki točki razvoja optimirati število kupcev, odnos z njimi pa poglobiti. Kot je za časnik Delo povedal direktor TECOS Razvojnega centra orodjarstva Slovenije dr. Aleš Hančič, imajo slovenski razvojni dobavitelji največ izkušenj v avtomobilski industriji: »V Evropi so med najbolj znanimi dobavitelji prvega reda v avtomobilski industriji Continental, Hella in Magna, v Sloveniji so si ta status uspeli zagotoviti na primer Kolektor, Hidria, LTH Castings, TPV, Unior in nekatera orodjarska podjetja, na primer Gorenje in EMO orodjarna.« Vsa podjetja se trudijo, da bi prišla čim višje po verigi dobaviteljev, saj dodana vrednost na vsaki stopnji zraste, lahko se tudi potroji. Ob tem direktor TECOS-a poudarja, da v slovenskih podjetjih inženirsko znanje je, pa tudi mentaliteta in način razmišljanja, kar podjetjem omogoča razvojno naravnanost, samoiniciativnost in inoviranje, saj si kupci tega želijo.
Pomen statusa razvojnega dobavitelja in kriterijev, da podjetje to postane, je v prispevku dodatno pojasnil tudi Marko Budler, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, tudi strokovnjak za oskrbovalne verige in član strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije. V časniku v zapisu izpostavljajo tudi primer Taluma kot vodilnega slovenskega razvojnega dobavitelja.
Celoten prispevek z naslovom Znanje, a tudi tehnologije pomagajo postati razvojni dobaviteljsi lahko preberete TUKAJ.
