CIRCI – ZBIRNI VPRAŠALNIK

PROJEKT CIRCI

Uvajanje krožnega gospodarstva v industrijske procese

Slovenija ima na področju prehoda v krožno gospodarstvo sprejetih več strateških dokumentov in projektov. Tudi na ravni EU je v pripravi ogromno iniciativ, ki bodo pospešili prehod v zeleno, digitalizirano in konkurenčno Evropo. Vseeno pa opažamo vedno večjo potrebo podjetij (zaradi ekonomskih, političnih in globalnih pritiskov) po konkretnih predlogih za dejansko implementacijo krožnega gospodarstva v obstoječe poslovne procese. Kompleksnost dobavnih verig in distrupcija materialnih tokov zaradi globalnega pomanjkanja surovin in posledic pandemije je stanje, ki se mu je potrebno posvetiti s konkretnimi predlogi in ukrepi, da bomo dosegli želene zelene cilje.

Glavni cilj projekta je izboljšanje eko-učinkovitosti slovenskega in norveškega (industrijskega) ekosistema in povečanje pozitivnega vpliva krožnega gospodarstva z inovacijami in ozaveščanjem ciljnih skupin. Projekt nagovarja zmanjšanje obsega snovnih tokov deviških materialov in vzpostavitev kroženja večine materialov v procesu proizvodnje, naš cilj pa je vzpostaviti bazo podatkov, ki bo beležila odpadne ali sekundarne materiale, ki nastanejo v proizvodnih procesih, ki se lahko v poslovnem procesu krožnega gospodarstva pretvorijo v pomembno surovino za drugo panogo ali proizvodni proces. Širše je eden glavnih ciljev projekta prekinitev povezave med gospodarsko rastjo in rastjo rabe virov ter izpustov toplogrednih plinov, prav tako pa spodbujanje inovacij, uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za razvoj novih poslovnih modelov (industrijska simbioza).

CIRCI bo neposredno nagovarjal izzive prehoda v krožno gospodarstvo ter pripadajoče verige vrednosti pri predelovalnih dejavnostih in sicer z uveljavljanjem uporabe sekundarnih virovindustrijsko simbiozo ter uveljavljanjem inovativnih zelenih tehnologij/procesov/rešitev. Poseben problem v Sloveniji je administrativno izvajanje zakonodaje na področju odpadkov. Postopki za izdajo OVD za predelavo odpadkov so dolgotrajni kar pomeni, da so tudi dragi z veliko potrebnimi dokazili in izvedenskimi študijami, občutek pri MSP je da je tudi  njihov izid negotov. Manjša podjetja ne želijo pridobivati dovoljenja za predelavo odpadkov in se raje tem surovinam odrekajo, saj je pridobivanje tovrstnih dovoljenj za njih breme. Na drugi strani pa je dokaj nejasno kako v Sloveniji dokazovati kdaj odpadku preneha status odpadka oziroma kako lahko materiali krožijo kot stranski proizvodi, kar je podlaga industrijske simbioze. Tu bi izmenjava dobrih praks med SLO in NOR zelo koristila, saj bi uporabni ostanki proizvodnje, stranski proizvodi, izgubili stigmo tudi v očeh državnih uradnikov, ki odločajo v postopkih izdaje dovoljenj, v primeru stranskih proizvodov, dovoljenje ne bi bila niti potrebna, vendar si podjetja, še posebno srednja in mala ne upajo odločiti za to opcijo, saj predstavlja za njih preveliko tveganje.

Vzpostavitev baze podatkov snovnih tokov deviških materialov ter mapiranje odpadnih oz. sekundarnih materialov po vzoru norveške baze podatkov. Na podlagi rezultatov pridobljenih pri treh izbranih panogah (kovinsko-predelovalna industrija, izdelava plastike in elektroindustrija) bomo preko sistema VAVČERJEV spodbujali sodelovanje med podjetij (ali iz iste panoge ali pa bomo rezultate ponudili drugim panogam) ter raziskovalnimi inštitucijami oz. zainteresiranim organizacijam. Zaradi finančne spodbude predvidevamo povečano sodelovanje in odprtost med identificiranimi ciljnimi skupinami z namenom doseganja specifičnega cilja: industrijska simbioza.

Glavni dosežki projekta bodo uvedene inovativne zelene tehnologije/procesi/rešitve ter izvede demonstracijski/pilotni projekt krožnega gospodarstva. Prav tako pa bomo dvigali osveščenost ciljnih skupin, ki so v prvi vrsti slovenska in norveška podjetja ter raziskovalne inštitucije, zainteresirane skupine (NVOji), organizacije za podporo poslovanju, splošna javnost.

Partnerstvo bo doseglo prenos dobrih praks iz Norveške v Slovenijo, skupno raziskovanje in razvoj novih rešitev za KG ter prenos znanja in rešitev v evropski prostor. Pri tem sodelujemo z odličnim norveškim partnerjem EYDE, ki je po naročilu norveške vlade že vzpostavil delujočo bazo podatkov.

Za vzpostavitev baze podatkov snovnih tokov plastičnih materialov ter mapiranje odpadnih oz. sekundarnih materialov vas naprošamo, da za vaše podjetje izpolnite spodnji obrazec. Prosimo, da za vsako vrsto materiala izpolnite obrazec posebej (po vnosu 1. materiala osvežite stran in ponovno vnesete s podatki za 2. material). V primeru težav ali nejasnosti nas lahko kontaktirate preko e-pošte peter.fajs@tecos.si ali telefona 040 385 027. Vse vnešene podatke bomo obdelovali skladno s smernicami GDPR varovanja podatkov.