Bioplastika ni vedno bolj trajnostna rešitev zgolj zato, ker je bio

Bioplastika ponuja številne priložnosti za razvoj trajnostnejših izdelkov, vendar njena bioosnovanost sama po sebi še ne zagotavlja manjšega vpliva na okolje, je v v intervjuju za oktobrsko izdajo Revije ESG 213 izpostavila dr. Vesna Žepič Bogataj, vodja laboratorija za aplikativne materiale TECOS Razvojnega centra orodjarstva Slovenije.

Po njenem mnenju je največji trg za bioplastične materiale embalaža, ki predstavlja več kot 40 % zmogljivosti bioplastike. Ob tem med prihodnjimi trendi na področju uporabe bioplastike izpostavlja tudi prehod od vprašanja, ali je material bio, k vprašanju, ali ima material v konkretni aplikaciji dokazano manjši okoljski vpliv in jasno rešeno ravnanje po uporabi. Prav zato velik potencial surovin za bioplastične materiale vidi predvsem v uporabi lokalno razpoložljivih stranskih tokov iz kmetijstva, lesne in živilske industrije ter v kombiniranju reciklirane plastike z naravnimi vlakni. V pogovoru s Tanjo Pangerl izpostavlja še vidik predelave materialov ter razvoja in proizvodnje izdelkov, ki sta enako pomembna kot izbor surovin: »Razvoj bo veliko bolj aplikacijsko usmerjen. Za vsako uporabo bomo iskali optimalno kombinacijo bioosnovanega deleža, reciklirane vsebine, mehanskih lastnosti, življenjske dobe in možnosti ponovne predelave ter proizvodnje, ki omogoča uporabo materialov na standardnih proizvodnih linijah.«

 

Prihodnost materialov vse bolj odvisna od dokazljive krožnosti

V TECOS-ovih projektnih sodelovanjih, izpostavlja dr. Vesna Žepič Bogataj, poskušamo »izdelek razvijati od konca življenjske dobe nazaj z vprašanji, kakšen materialni tok imamo, kako stabilen je, kako ga lahko predelamo, kako bo izdelek sestavljen, koliko materialov vsebuje in kaj se bo z njim zgodilo po uporabi.« V okviru projekta INCIRCULAR, ki ga je koordiniral TECOS, smo razvili recikliran polipropilen, ojačan z recikliranimi celuloznimi vlakni. Nov material je bil nato uporabljen za izdelavo industrijskega transportno-proizvodnega zaboja, ki je uspešno prestal zahtevana testiranja, ter preizkušen v dodatnih industrijskih aplikacijah.

Po oceni dr. Žepič Bogatajeve bo prihodnost materialov vse bolj odvisna od dokazljive krožnosti, zmanjševanja porabe primarnih surovin in zasnove izdelkov, ki omogoča ponovno uporabo, razstavljanje ter recikliranje. Krožno gospodarstvo se, je prepričana,  ne začne pri odpadku, temveč pri zasnovi izdelka.

Celoten intervju lahko preberete TUKAJ.